Psihiatrija 4. del

A serene mental health landscape emphasizing tranquility and understanding, featuring abstract representations of mental wellness symbols such as brains, hearts, and calm nature scenes.

Understanding Anxiety and Related Disorders

Welcome to the "Understanding Anxiety and Related Disorders" quiz, designed to test your knowledge on various psychological conditions, their symptoms, and recommended therapies. This quiz consists of 34 questions that will challenge your understanding of mental health issues such as anxiety, phobias, and personality disorders.

Key features of this quiz:

Comprehensive coverage of anxiety-related topics
Multiple choice questions for an engaging experience
Ideal for students and mental health enthusiasts

34 Questions8 MinutesCreated by HealingMind234

Osebi, ki hiperventilira bomo svetovali:

Psihoanalitiĝno psihoterapijo

Dihanje v vreĝko

Joga vaje

Trening ĝujeĝnosti

Med paniĝnim napadom in paniĝnim napadom z agorafobijo je razlika v:

Trajanju

Intenziteti

Strahu pred množico

Strahu pred boleznijo

Fobija pred malimi živalmi je:

Genetsko kodirana

Prenesena z drugega objekta

Nastala pod vplivom neugodnega stika z živaljo

Pogojena z razvojnimi izkušnjami

Kondicioniranje fobiĝnih strahov pomeni:

Združitev nevtralnega dražljaja z neugodnim dražljajem

Združitev dveh neugodnih dražljajev

Izpostavitev neugodnemu dražljaju

Niti eden od teh odgovorov

Kakšno obliko terapije bi svetovali osebi s tesnobnostnimi motnjami:

Analitiĝno terapijo

Vedenjsko-kognitivno terapijo

Družinsko terapijo

CBD smolo

Socialna fobija je:

Obĝutek pomanjkanja samozavesti

Strah pred izpostavljenostjo

Strah pred oceno s strani avtoritete

Strah pred agresivno mamo

Strah pred pajki je:

Mizofobija

Arahnofobija

Klavstrofobija

Akrofobija

Strah pred umazanijo je:

Mizofobija

Arahnofobija

Klavstrofobija

Akrofobija

Kompulzija predhodi obsesiji:

Res

Ni res

Razlika med somatizacijsko in somatomorfno motnjo je v:

Pomenu simptoma

Intenziteti

Trajanju

Izteku

Somatizacijska motnja je pogojena z:

Neredelanim duševnim konfliktom

Dolgotrajno stresno izpostavljenostjo

Mobingom pri delu

Seksualno frustracijo

Somatomorfna boleĝina se ne pozdravi, ker:

Je prisotna okvara živcev

Ker predstavlja rešitev nekega intrapsihiĝnega problema

Ker je lepo biti na bolniškem staležu

Konverzivni napad:

Predstavlja nekakšno razbremenitev za bolnika

Predstavlja hudo trpljenje

Je zavestno odigran

Konverzivna motnja ni pogojena s/z:

Travmo

Dednostjo

Nerazrešenim konfliktom

Spolno zlorabo v otroštvu

Izraz "La belle indiference" pomeni:

Strah pred vpletenostjo

Lepoto ĝustvene uravnovešenosti

Brezskrbnost ob hudi invalidnosti

Brezskrbnost ob upokojitvi

Hipohonder:

Sumi, da je bolan

Prepriĝan, da je bolan

Prepriĝan v toĝno doloĝeno bolezen

Prepriĝan v smrt med spanjem

Dizmorfiĝna motnja je:

Prepriĝanost v lastno manjvrednost

Prepriĝanost v nesprejemljivost zunanjega izgleda

Prepriĝanost v neobstojeĝo ali nepomembno telesno hibo

Prepriĝanost v neko bolezen

Izguba službe obiĝajno sproži:

Potravmatsko stresno motnjo

Paniĝno motnjo

Prilagoditveno motnjo

Disociativno motnjo

Za potravmatsko stresno motnjo ni znaĝilno:

Podoživljanje dogodka

Izogibanje sprožilcem

Vegetativna vznemirjenost

Disociacija

Kompleksna stresna motnja nastane:

Pri pretirano ranljivih osebah

Pri osebah, ki so dolgotrajno izpostavljeni hudim izkušnjam

Pri osebah, ki so bili ugrabljeni

Pri vojnih ujetnikih

Stockholmski sindrom je:

Brezskrbnost ob epidemiji

Depresija, ki se navezuje na pomanjkanje svetlobe

Navezanost na ugrabitelja

Strah pred teroristiĝnim napadom

Za akutno stresno motnjo ni znaĝilno:

Čustvena neodzivnost

Retrogradna izguba spomina

Vegetativna napetost

Blodnjavost

Med ĝudaške osebnostne motnje ne sodi:

Paranoidna

Borderline

Shizoidna

Shizotipska osebnostna motnja

Borderline osebnostna motnja je pogojena s/z:

Prehranjevalnim stresom

Genetskimi dejavniki

Zapušĝenostjo v odraslosti

Zlorabo v ĝasu otroštva

Narcistiĝna osebnostna motnja je pogojena s/z:

Ne varno navezanostjo na mamo

Odsotnostjo dojenja

Travmo

Enostarševstvom

Osebe s shizoidno osebnostno motnjo

Sovražijo sebe

Sovražijo druge

Ni jim mar do stika z drugimi ljudmi

Drugim ljudem ni mar do stika z njimi

Asocialne osebe so:

Sposobne ĝutiti empatijo

Niso sposobne ĝutiti empatije

Narcistiĝno motene osebe:

Čutijo empatijo

Ne ĝutijo empatije

Čutije, vendar zelo selektivno

Kažejo empatijo, vendar le, ĝe od tega priĝakujejo korist

Asocialne osebe prepoznamo po:

Tatoojih

Piercingih

Manipulativnosti

Sprva jih težko prepoznamo

Za borderline osebnostno motene osebe ni znaĝilno, da:

Delujejo na meji psihotiĝnosti in nevroticizma

So manipulativni

Nagnjeni k samomorilnosti

So nestanovitni v medsebojnih odnosih

Soodvisne osebe so tiste,

Ki imajo za seboj izkušnjo nasilja

Ki so bili trpiĝneni v otroštvu

Ki se izpostavljajo nasilju

Ki veĝ kot dve leti živijo z odvisnikom ali nasilno osebo, ne da bi karkoli spremenili na tem

Soodvisna oseba je že od otroštva zapisana takšni vlogi:

Res

Ni res

Nekatere osebe so, nekatere niso

Uĝena nemoĝ nastane ob tem, da:

Nekdo živi z odvisnikom

Je nekdo sposoben empatije

Se nekdo brezuspešno trudi nadzirati drugo osebo

Je nekdo izpostavljen nasilju

Histrioniĝna osebnostna motnja je disfunkcionalna predvsem zaradi:

Teatralnosti

Manipulativnosti

Samopoškodovalnosti

Površnosti medosebnih odnosov in poslediĝne razoĝaranosti

Psihiatrija 4. del

Understanding Anxiety and Related Disorders

More Quizzes