Descartes se poskuša v Meditacijah dokopati do negotovega spoznanja.

Drži.

Ne drži.

Deduktivni sklep, ki izhaja iz Descartesove povedi "Mislim, torej sem" (lat. "Cogito ergo sum"), je, da jaz kot misleča stvar gotovo bivam. Označi dejavnosti, ki jih kot misleča stvar izvajam in iz katerih izhaja, da jaz bivam.

Po Descartesu ne zaznavajo čuti ali predstavijalna zmoznost, ampak um.

Drži.

Ne drži.

Po Descartesu je resnično vse tisto,…

� kar vidim jasno in razločno.

� kar dojemam jasno in razločno.

� kar slišim jasno in razločno.

� kar mi povedo drugi.

� kar mi pove učitelj.

"Ideje", tj stvar kot vrsta misli, po Descartesu ne morejo biti lažne.

Drži.

Ne drži.

Med "idejami" so po Descartesu ene vrojene, druge pridobljene, spet druge od mene narejene. Označi, katere "ideje" so po Descartesu prirojene.

Tiste ideje, po katerih se kažejo končne substance (človek, žival, hiša itd.) imajo v sebi več objektivne realnosti kakor ideja, po kateri pojmujem nekega najvišjega, večnega, neskončnega, vsevednega, vsemogočnega Boga, stvarnika vsega, kar biva razen njega.

Drži.

Ne drži.

Descartes dopušča možnost, da se ena ideja rodi iz druge, ne dopušča pa možnosti, da se to porajanje nadaljuje v neskončnost. Treba je priti do neke prve ideje, katere vzrok je nekakšna izvirna podoba, arhetip, v katerem je formalno vsebovana vsa realnost, ki je v ideji zgolj objektivno

Drži.

Ne drži.

Ker je ideja Boga najbolj jasna in razločna in vsebuje več objektivne realnosti kakor katera koli druga, ni po Descartesu nobena druga bolj resnična po sebi.

Drži.

Ne drži.

Ideja mene samega mi je po Descartesu prirojena.

Drži.

Ne drži.

G. W F Hegel opredeli filozofijo kot …

� lastni čas, razumljen v mislih.

� pripravo na smrt.

� znanost, ki se ukvarja s človekom.

� najsplošnejše preučevanje vsega, kar obstaja.

� najsplošnejšo obliko refleksije.

Spoznavno teorijo ali gnoseologijo (tudi epistemologija v širšem pomenu) opredelimo kot ...

� filozofsko disciplino, ki se ukvarja s spoznavo.

� filozofsko smer, ki pravi, da edino miselna spoznava (razum, um, intuicija) zagotavlja znanje

� filozofsko disciplino, ki se ukvarja s preučevanjem in analizo najsplosnešestrukture bit in bivajočega.

� stališče, ki pravi, da zunanji svet obstaja neodvisno od nas.

… filozofsko disciplino, ki se ukvara s teoretičnim preučevanjem človeka.

� stališče, ki meni, da je zunanji svet odvisen od nas.

Immanuel Kant in Gottiob Frege giede na temelj legitimnosti ali upravičitve razikujeta prepričanja, ki so utemeljena z razumom in prepričanja, ki so utemeljena z izkustvom. Prepričanja, ki so utemeljena z izkustvom, so upravičena.

A priori.

A posteriori.

Relativisti trdijo, da resničnost in neresničnost dane sodbe ni odvisna od nas, ampak le od dejstev, o katerih sodimo.

Drži.

Ne drži.

Objekivisti trdijo, da so vsa naša prepričanja resnična ali neresnična glede na naše izkustvo, interese ali potrebe.

Drži.

Ne drži.

Metoda sklepanja na najboljšo pojasnitev je spoznavna metoda, ki jo imenujemo

Indukcija

Abdukcija

Dedukcija

Metoda sklepanja na najboljšo pojasnitev je spoznavna metoda, ki jo imenujemo

Temelji pretežno na dedukciji.

Spoznavne metode uporabja na najbolj sistematičen način.

Temelji na kombinaciji indukcije in dedukcije.

Temelji pretežno na indukciji.

Je večji del zavezana empirizmu.

Poimenuj filozofa, kateremu se pripisuje sledeč citat: “Človek je merilo vseh stvari, tistih ki so, da so in tistih, ki niso, da niso.”

Protagora.

Pitagora.

Kant.

Hegel.

Katero smer v spoznavni teoriji podpira spoznanje, da lahko različna čutila vzbujajo različne vtise (npr. Neka jed izgleda odvratno, je pa okusna)?

Spoznavni absolutizem.

Realizem.

Subjektivizem.

Empirizem.

Označi trditve, ki ustrezajo Descartesovi koncepciji spoznanja.

Matematične in pojmovne resnice niso samo resnične, temveč so nujno resnične.

Na začetku spoznanja imamo množico nejasnih prepričanj, ki jih potem postopoma ostrimo, ko nam nekatere resnice postanejo očitne, poskušamo ugotoviti, kaj jim je skupno, najti poskušamo splošno pravilo s katerim bi lahko razjasnili še ostala nejasna prepričanja, končni cilj je usklajenost ali koherenca vseh naših prepričanj.

Matematične resnice so dostopne vsem živim bitjem

Matematične resnice so odvisne od izkustva.

Očitnost in jasnost sta glavni značilnosti gotovega znanja.

Edini zanesljiv vir spoznave je mišljenje, ki je neodvisno od izkustva, mišljenje pa je tudi temelj, na katerem lahko naša prepricanja upravičimo a priori.

Descartesov sklep, da me zlobni demon glede mojega lastnega obstoja ne more varati, je a posteriori upravičeno prepričanje.

Kateri so transcendentalni pogoji za možnost spoznave po Kantu?

Označi možnosti, ki skupaj tvorijo opis Kantovega "koperikanskega obrata" na področju spoznavne teorije.

Objekti spoznave se ne vrtijo okoli subjektov,

Ampak sledijo njegovim pravilom,

Sonce ne kroži okoli Zemlje,

Tj. “podrejajo” se zakonom mišljenja

Ampak Zemlja okoli Sonca.

Ampak se subjekti spoznave vrtijo okoli objektov.

Spoznani predmeti ne upravljajo z nasim mišljenjem.

Tj. Objekti spoznave mirujejo.

Tj. Zemlja ne miruje.

Sodobna različica opredelitve vednosti pravi, da je vednost upravičeno resnično prepričanje.

Drži.

Ne drži.

Reliabilizem …

� je smer v spoznavni teoriji, ki trdi, da je zunanji svet odvisen od nas

� je smer v spoznavni teori, ki trdi, da vsako upravičeno prepricanje …

� teorija, kjer se trdi, daje prepričanje epistemično upravičeno, če in samo če je dobljeno (izpeljano iz) iz mehanizmov ali procesov pridobivanja prepričanj, ki so zaneslji

Descartes dojema vse, kar dopušča se kako neznaten dvom, kot neresnično in tega se poskuša znebiti.

Drži.

Ne drži.

Descartes predpostavi, da je vse kar vidimo (telo, oblika, razsežnost, gibanje in prostor) resnično.

Drži.

Ne drži.

Po Descartesu zaznavanje ni motrenje duha, ampak gledanje tipanje, predstavljanje itd.

Drži.

Ne drži.

Descartes spoznava, da ne moremo ničesar zaznati lažje in bolj razvidno kakor svojega telesa.

Drži.

Ne drži.

Volja ali afekti so po Descartesu lahko neresnični.

Drži.

Ne drži.

V celotnem učinkujočem vzroku mora biti vsaj toliko, kolikor je v učinku tega istega vzrok, saj učinek dobi svojo realnost od vzroka. To realnost pa lahko vzrok da svojemu ucinku le, če jo ima sam.

Ali iz zapisanega lahko sklepamo, da nekej ne more nastati z niča in da nekaj bolj popolnega, se pravi nekaj kar vsebuje več realnosti, ne more nastati iz nečesa, kar je ima manj?

Da.

Ne.

Z imenom "Bog" Descartes misli neko neskončno, neodvisno, nadvse umno, nadvse mogočno substanco, od katere sem ustvarjen tako jaz sam kot vse drugo bivajoče. To pa je takšno, da ni mogoče, da bi moglo izliti iz mene. Ali lahko po Descartesu iz tega sklepamo, da Bog biva?

Da.

Ne.

Ideja Boga mi je po Descartesu privzgojena.

Drži.

Ne drži.

Aristotlova filozofska tradicija opredeljuje filozofijo kot raziskovanje, katerega metoda je ...

� sklepanje na najboljšo pojasnitev.

� znanstveni eksperiment.

... Opazovanje naravnih in družbenih pojavov in procesov.

� razpravljanje, ki temelji na racionalnih merilih.

� uporaba empiričnih merskih instrumentov.

Kako Descartes odgovori na svoj "argument iz skepticizma"?

Dejstvo, da se vam zdi, da sedite za mizo, najbolje pojasnimo tako, da ga sprejmemo kot resnično.

Predpostavka o varanju oz. Manipulaciji ni prever verjetna, bolj verjetno je, da sedaj res sedite za mizo, kot pa, da vas vara zlobni demon.

To, da ne sanjamo, lahko dokažemo, in sicer posredno.

To, da ne sanjamo in da sedaj sedite za mizo je očitno.

Immanuel Kant in Gottlob Frege glede na temelj legitimosti ali upravičitve razlikujeta prepričanja, ki so utemeljena z razumom in prepričanja, ki so utemeljena z izkustvom. Prepričanja, ki so utemeljena z razumom, so upravičena...

A priori.

A posteriori.

Objektivisti trdijo, da je cilj spoznave resnica?

Drži.

Ne drži.

Subjektivisti ali relativisti menijo, da ni niti eno prepričanje popolnoma resnično v smislu, da bi nam povedalo, kakšne so stvari neodvisno od nas.

Drži.

Ne drži.

Logično izpeljevanje sklepov iz premis je spoznavna metoda, ki jo imenujemo

Abdukcija

Indukcija

Dedukcija

Indukcija v ožjem pomenu oz. Indukcija z naštevanjem je ...

� spoznavna metoda, ki ni deduktivna.

… sklepanje na najboljšo pojasnitev.

� logično izpeljevanje sklepov iz premis.

� sklep, ki temelji na preučevanju posameznih primerov, iz česar potem sklepamo na pravilo ali na druge posamezne primere.

… je najmanj zanesljiva spoznavna metoda.

Filozofska disciplina, ki preučujejo spoznavne metode, ki jih uporablja znanost, se imenuje tudi teorija znanosti. Kako se drugače imenujemo to filozofsko disciplino?

Subjektivizem

Epistemologija

Idealizem

Katera smer v spoznavni teoriji, ki je blizu relativizmu, zastopa stališče, da v primeru nestrinjanja ne moremo vedeti, kdo ima prav, oz. Ne moremo vedeti resnice?

Idealizem

Objektivizem

Skepticizem

Subjektivizem

Označi trditve, ki ustrezajo Platonovi spoznavni teoriji.

Spoznava ni možna, če se stvari spreminjajo in ni nič stalnega.

Posameznik je merilo tako za to, kakšne so stvari, kot tudi za to, ali nekaj obstaja ali ne.

Zanesljiva spoznava materialnega sveta je možna.

Znanje (gr. episteme [znanost, vedal) je definirano kot gotova spoznava tega, kar je ali obstaja.

Mnenje ali prepričanje (gr. dóxa [mnenje, slava)) je definirano kot zaneslivo spoznavno stanje in kot sposobnost, ki takšno stanje ustvarja.

Znanje je spominjanje (gr. anámnesis).

Predmet negotove spoznave je to, kar obstaja, tj. Bit oz. večne, nespremenljive ideje (gr. idea).

Označi trditve, ki ustrezajo koncepciji spoznanja Johna Lockea.

Pri enostavnem resničnem prepričanju, da psi lajajo, se sklicujemo na tri stvari: na spominski vtis (to, kar se spominjamo, da smo videli, slisali in sklepali), na zaznavni vtis (to, kar smo dejansko videli in slisali) in na to, kar iz videnega in slišanega sklepamo.

Informacije o zunanjem svetu, ki jih dobimo s pomočjo zaznave, so nezanes|jive.

Izkušnja ni edini vir in temelj spoznave (dejanske vednosti).

Empirična spoznava ima sicer enostaven temelj, vendar ljudje nimajo nekega vrojenega znanja.

Matematična spoznava in pravila sklepanja, ki jih navadno ne preverjamo z izkustvom, za empirizem niso problematični.

Problem empirizma je dejstvo, da so nekatere preproste spoznave prirojene (dojenčki, ki imajo zelo malo izkušenj, so npr. presenečeni, če jim čarovnik pokaže, kako lahko predmeti preprosto izginejo; psihologi iz tega sklepajo, da dojenčki ne pričakujejo, da predmeti izginejo brez vzroka).

Naše znanje lahko opišemo kot mrežo med sabo usklajenih prepričanj, ki se na izkušnje opira le na robovih.

Označi odgovore, ki predstavijajo transcendentalne pojme, katere Kant poleg predstav o prostoru in času navaja kot pogoje za možnost spoznave.

Kaj Platon v dialogu z naslovom Teajtet opredeli kot resnično prepričanje, za katerega imamo dober razlog?

Resnico

Vednost

Znanje

Kako imenujemo smer v spoznavni teoriji, ki pravi, da so prepričanja upravičena, če so med seboj usklajena in če se med seboj podpirajo, ter vednost predstavlja kot mrežo prepricanj ali kot splav, kjer posamezne deske tvorijo trdno celoto?

Koherentizem

Koherentizen

Kohenerntizem

Kohertizem

Descartes predpostavi, da se je Bog zavzel za to, da bi nas zapeljal v zmoto.

Drži.

Ne drži.

Med "idejam" so po Descartesu ene vrojene, druge pridobijene, spet druge od mene narejene. Označi, katere "ideje" so po Descartesu pridobljene.

More Quizzes